Mala šola žalovanja za pogumne odrasle

Pogosta vprašanja

Do kdaj je program primeren zame?

Program je lahko primeren zate tudi mesece ali leta po izgubi; kadar koli, ko čutiš, da je čas, da spremeniš svoj odnos do žalovanja in sebe.

Se pred začetkom skupnega dela tudi drugim porajajo občutki dvoma in strahu ali se to dogaja le meni?

Ker je žalovanje tudi moj sopotnik in sem sama prav tako vključena v redni terapevtski proces, vem, koliko poguma terja odločitev za delo na sebi in za spreminjanje odnosa do žalovanja – tudi če tvoja okolica še ni pripravljena na to. Koliko strahov te spremlja, ko se prvič odločiš za ta korak! Večina mojih strank mi na poznejših srečanjih pove, da je prišla z dvomi in s strahovi. S tabo bom delila tisto, kar jim je najbolj pomagalo.

1. Občutka živčnosti in strahu, ki nas spremljata, ko se podajamo v nekaj novega, sta popolnoma normalna in pričakovana tudi v takšni situaciji, sčasoma pa se zaradi povezanosti, ki jo ustvarimo, zmanjšata.
2. Na srečanjih nikoli ne boš povedal_a preveč ali premalo, ne boš šel_a prehitro ali prepočasi, ne boš potočil_a premalo ali preveč solz. Zadostovalo bo, da boš takšen_a, kot zmoreš biti v tem trenutku – s celotno paleto čustev. Da – tudi s tistimi, ki jih trenutno pri sebi še obsojaš. V svetovalnem procesu jih namreč ni treba skrivati ali koga ščititi pred njimi. Ko boš pripravljen_a, ti bom pomagala pri iskanju sprememb, ki si jih želiš zase, za tiste, ki ti veliko pomenijo, in za svoje življenje. Pri tem se trudim, da ne bi vsiljevala svojih prepričanj in ti po navadi ponudim več vaj ter vprašanj kot splošnih odgovorov. S tem ti namreč želim pomagati, da odgovore, ki jih boš lažje prenesel_a v svoje življenje, najdeš sam_a.Veliko žalujočih mi pove, da so sprva dvomili, ali naj v delo na sebi vložijo denar, saj je to v naši družbi še vedno tabu. Povratne informacije žalujočih kažejo, da svoj vložek razumejo kot investicijo v boljši odnos do sebe, drugih in polnejše življenje. Zato na ceno nikoli ne gledajo le kot na plačilo za skupno preživet čas, temveč kot na možnost dolgoročne spremembe, ki jim lajša življenje še leta po tem, ko zaključimo skupno delo.

Kaj vse potrebujem za sodelovanje? Je obvezno uporabljati kamero in mikrofon?

Potrebuješ račun na Facebooku, saj se vsi webinarji in srečanja odvijajo v zaprti skupini na Facebooku oziroma na Zoom povezavi, ki jo najdeš v skupini. Če si boš dogodke ogledal_a v živo in sodeloval_a pri njih (npr. s postavljanjem vprašanj), kar močno priporočam, si, prosim, poišči dokaj miren prostor in uporabljaj slušalke. Na ta način tisto, kar nekdo pusti v skupini, tudi ostane v njej. Potreboval_a pa boš tudi mikrofon in kamero (uporaba slednje je popolnoma tvoja odločitev, se pa spodbuja, saj se tako lažje povežemo). Koliko in kaj vse deliš s skupino, je popolnoma tvoja odločitev. Če na nekatera vprašanja ne odgovoriš oz. nanje nimaš odgovora, s tem ni nič narobe. Smiselno je, da si pripraviš še zvezek, v katerega boš zapisoval_a novo znanje in domače naloge.

Kaj pa, če mi ne bo prijetno deliti s skupino?

Deljenje s skupino nikakor ni pogoj. Nihče vas v deljenje ne bo silil. Delili boste toliko kot boste želeli. V skupinskih programih dam posebno pozornost temu, da lahko gre vsak s svojim tempom. Skupina je tu, da vas spodbuja, se v njej počutite manj sami ter da se lahko učite tudi iz izkušenj drugih.

Kako imam lahko več zasebnosti ?

Sedaj obstaja na Facebooku možnost anonimnega komentiranja v skupini. Ostalim udeležencem na seznamu članov skupine bosta vidna tvoje uporabniško ime in fotografija profila. Med srečanji se lahko sam_a odločiš, ali imaš prižgano kamero ali ne ter kaj in koliko boš delil_a s skupino; nihče te ne bo silil. Da bodo vsebine lahko dostopne v ogledu nazaj, se vsebina srečanj v živo snema in s svojim sodelovanjem se strinjaš s snemanjem.

Ali si lahko vsebine ogledam za nazaj?

Da, naša srečanja, ki po Zoomu potekajo v živo, bodo naknadno naložena na skupino na Facebooku in boš imel_a na voljo en mesec, da si jih ogledaš za nazaj.

Koliko časa mi bodo vzele domače naloge? Ali so obvezne?

Nobena domača naloga ti ne bo vzela več kot 15 minut – tako jo lahko opraviš takoj po srečanju ali ko ti ustreza. Naloge seveda niso obvezne, je pa dobro, da jih opraviš, da lahko o izkušnji govoriš z ostalimi; dobiš odgovore na morebitna vprašanja in predvsem začneš opažati spremembe v svojem življenju in žalovanju.

Kako naj doma povem, da sem se odločil_a plačati za delo na svojem duševnem zdravju in procesu žalovanja?

Vem, kako težko je včasih sporočiti takšno novico; sploh če naša okolica še ni pripravljena na tako velike korake in težko razume, zakaj ne bi raje vlagali v kaj konkretnega, kot sta recimo avto ali nova omara. Tudi to so seveda lahko tvoje prioritete in s tem ni absolutno ničesar narobe, a če čutiš, da želiš delati na sebi in bi to želel_a sporočiti tudi drugim, imam zate nekaj nasvetov.

Lahko jim poveš, da imajo prav; res bi lahko vlagal_a v kaj konkretnejšega, a težava je, da boš v tem konkretnem težko zares užival_a, če je tvoje počutje na dnu. Nato jim povej, da vseeno dolgoročno vlagaš v kar konkretne stvari. Vlagaš v bolj konstruktivne konflikte; manj naporne dni, polne bolečine in slabega razpoloženja; več prisotnosti, ko z njimi preživljaš čas; več veselja in lahkotnejše doseganje svojih ciljev ter ciljev, ki si si jih zastavil_a z njimi. Vlagaš v svoj zdajšnji in prihodnji odnos do sebe in njih. Ali ni to nekaj konkretno pomembnega?

Zakaj se je smiselno vpisati na čakalno listo in kaj se zgodi po tem?

Takoj po vpisu v čakalno vrsto na svoj e-naslov prejmeš potrditev. Takoj, ko bodo na voljo ti pošljem še točne datume srečanj. Ob odprtju prijav za ostale pa dobiš povezavo do vprašalnika, s katerim dokončno preveriš, ali je program v tem trenutku primeren zate. Ker se naše duševno zdravje rado spreminja, je namreč pomembno, da v danem trenutku čim pristneje spoznam tvoje potrebe. Tvoje mesto bo tedaj rezervirano še dodatnih sedem dni, kar pomeni, da imaš prednost pred vsemi, ki se prijavijo za tabo. Število mest je namreč omejeno.